Norveško gospodarstvo
Pregled
Norveška je ena najbogatejših držav na svetu. Vzpon njenega gospodarstva se je pričel s proizvodnjo nafte in plina sredi sedemdesetih, tudi njen kasnejši gospodarski razcvet pa v glavnem temelji na energetiki (črpanju surove nafte, naravnih plinov in pridobivanju kovin). Norveška goji mešano gospodarstvo; stratežka naftna industrija in proizvodnja plina sta v državni lasti ali vsaj pod državno kontrolo, prav tako telekomunikacije in gaspodarsko bančništvo, na drugi strani pa so ladjarstvo, nebančne finančne storitve in majhna ter srednje velika podjetja, ki so prepuščena zasebni inicjativi. Zaradi spremenjlivih razmer na trgu nafte in plina, si na Norveškem prizadevajo restrukturirati gospodarstvo. Spodbujanje razvoja netradicionalnih industrijskih panog naj bi jim omogočilo, da bi počasi zmanjšali obseg subvencioniranja industrije ter povečali učinkovitost in konkurenčnost.
Trgovina
Norveško gospodarstvo je dodobra naslonjeno na zunanjo trgovino. Pri njenem izvozu kraljujeta izvoz nafte in plina, ki predstavlja kar 40 odstotkov vsega izvoza. Poleg tega so pomembneši izvozni izdelki še; aluminij, kemikalije in papirni ter kartonasti izdelki. Pri uvozu na Norveško igrajo najpomembnejšo vlogo stroji in strojna oprema. Najpomembnejše norveške trgovinske partnerice so Velika Britanija, Švedska, Nemčija in Združene države. Norveški izvoz zadnja leta raste hitreje od njenega uvoza, kar ima za posledico ugodno zunanjetrgovinsko bilanco.
Sektorji
Kmetijstvo Norveško kmetijstvo ostaja neučinkovito in je kot tako najbolj subvencioniran sektor v državah OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Prav subvencioniranje domačega kmetijstva in necarinske omejitve, kot so na primer kvote in državni alkoholni in žitni monopol, tujim izvoznikom kmetijskih pridelkov in izdelkov otežujejo delovanje na norveškem trgu. No, s podpisom sporazuma GATT so te omejitve predmet vnaprej določenih tarif, ki jih bodo postopno ukinjali.
Industrija Poleg tradicionalnih industrijskih panog; nafta, plin, kovine, papir, karton, kemikalije, ladjedelništvo in ribištvo sta pomembni še kovinsko predelovalna industrija in proizvodnja umetnih gnojil. Kar nekaj industrijskih sektorjev vlada ohranja pri življenju s pomočjo subvencij, ki jim pomagajo pri konkuriranju s tujimi podjetji.
Servisi
Norveška je stopila na pot deregulacije storitvenega sektorja in na pot privatizacije telekomunikacijskih storitev. Kljub temu večji del tega sektorja ostaja v območju strogih omejitev, vključno z zakonskimi težavami pri vstopu na trg. Zadnja leta so prinesla obete deregulacije finančnih storitev, kar tujim podjetjem, ki si želijo priti na Norveško, vrača upe.